Kaj dela dobro vodjo tima?

Ob kreiranju dobrega tima je ključnega pomena poleg vseh članov, kdo bo timski vodja. Pri tem ne smemo zamenjati timskega vodje z vodjo celotne organizacije, saj je med njima kar nekaj razlik. Veščine vodenja tima, poznavanje stopnje strokovne in osebne zrelosti članov tima, so veščine, ki jih vodja potrebuje.

Na seznamu lastnosti ključnega pomena vodje tima so še:

  • dobre osebnostne lastnosti,
  • sposobnost za vodenje ljudi v timu in
  • znanje

Vsekakor pa mora biti vodja tima sposoben in mora biti zgled vsem članom tima.
Kaj to pravzaprav pomeni?

Biti zgled članom tima pomeni, da si vsak član želi vodjo posnemati vsaj v eni stvari in mu tudi polno zaupati. Vsekakor je timski vodja oseba, ki ima razvite veščine za vodenje ljudi in tudi veselje za delo z ljudmi, saj prav on upravlja s celotno dinamiko tima. 

Večina timskega dela je namreč osredotočena na izvedbo posameznih projektov.

1)Osebnostne lastnosti uspešnega vodje tima:

Vodja tima mora biti dober načrtovalec, saj je načrtovanje most, ki povezuje trenutno stanje s želenim stanjem v prihodnosti. Dober načrt odgovori na vprašanje: »Kako doseči zastavljen cilj?« Med osebnostne lastnosti vodje štejemo tudi: samozavest, predanost, odločnost, poštenost, pogum, navdušenost, družabnost, domišljijo, sposobnost premagovanja lastnih spodrsljajev in spodrsljajov članov tima, energičnost, sposobnost delovanja v izrednih razmerah in vztrajnost.

2) Med sposobnosti vodenja tima uvrščamo načrtovanje in organizacijo.

  • Dober in uspešen timski vodja zna sestaviti tim tako, da daje vsakemu članu priložnost, da prevzame odgovornost za opravljanje določene naloge in da se lahko pri tem samostojno odloča. Med naloge sodijo, vodenje financ, komuniciranje, koordinacija, strokovno znanje, … .
  • Dober timski vodja se pred razdelitvijo nalog prepriča, da njihova zahtevnost ne presega sposobnosti posameznikov.
  • Dober timski vodja zna v nadaljevanju delegirati naloge tako, da jih člani tima lahko opravijo v predvidenem času in v pričakovani kvaliteti (pripravi časovnico za vmesne cilje in končni cilj).
  • Dober in uspešen timski vodja se prepriča, da vsak član skupine natančno ve, kaj od njega pričakujejo in kaj je cilj skupinskega dela.
  • Dober timski vodja zna ustvariti tudi ozračje pripadnosti skupini, da se vsak posameznik počuti, da je njen del in da je njegov prispevek pomemben k doseganju cilja.
  • Dober timski vodja usmerja člane proti cilju in skrbi za redne povratne informacije, ne le priložnostne, kajti pozitivna povratna informacija deluje na člane skupine izredno motivacijsko.
  • Dober timski vodja ob zaključku timskega dela na projektu nagradi svojo skupino. Za nagrado poskrbi že ob vzpostavitvi projekta v dogovoru z vodstvom.

3) Znanja, predvsem specifična, ki jih mora imeti uspešen timski vodja marsikdaj ne presegajo znanj ostalih članov tima. To tudi ni potrebno, saj je njegova naloga, da zna izbrati posameznike v tim tako, da bodo kot tim uspešno opravili naloge, ki so jim zadane za izvedbo posamezenega projekta, ki je predviden kot plod timskega dela. Pri tem morajo imeti posamezniki dobro razvita specifična znanja in veščine.

Ob zaključku lahko povzamemo, da biti dober timski vodja torej ni nekaj, kar je nekomu zgolj prirojeno, temveč so to določene veščine, ki jih posameznik razvije v času svoje kariere in mu je na podlagi le-teh zaupano vodenje tima. S temi veščinami ima generalno vodstvo lahko upravičena pričakovanja, da bo projekt, ki je zaupan takšnemu vodji tima izpeljan tako, da bodo člani tima zadovoljni in motivirani in bodo naloge opravljene v predvidenem roku in s pričakovano kvaliteto. To je pomembno predvsem zato, ker (kot smo že predhodno omenili), je delo v organizaciji (ne glede na status) sestavljeno iz projektov. Ti so kratkoročni, dolgoročni, zahtevni, manj zahtevni, … Torej tudi organizacija manjšega sestanka je npr. projekt, saj moramo za to izbrati in prilagoditi čas, zagotoviti sodelovanje enega govornika ali več govornikov, organizirati prostor, … 

Skupek vseh izvedenih projektov je uspeh posameznega dne v organizaciji in skupek vseh dni je uspeh organizacije ob zaključku poslovnega leta.

Marjetka Kastner
Direktorica