Včasih zaradi odločitev, da se organizacija pripoji k drugi ali kupi novo organizacijo, dobi nove lastnike, preseli del dejavnosti na drugo lokacijo in podobno, pride do sprememb, ki se odražajo v delovanju organizacije. Zato mora biti vodstvo dovolj usposobljeno tudi strokovno, da je kos vsem tem izzivom. Koncept Učečih se organizacij olajša prilagajanje organizacije kot živega organizma in tako nenehno spremlja spremembe in strukturirano vodi vodstvo in kadrovske sodelavce preko vseh prihajajočih izzivov, ki se pojavljajo ob edini stalnici – spremembah.
Če organizacija ustvarja dobro klimo in ima zgledno urejen sistem komuniciranja to še nikakor ni zagotovilo, da bo uspešna (vsaj na dolgi rok ne).
Eden izmed pomembnih ukrepov je, da se opredeli starostno strukturo oz generacijsko strukturo v organizaciji. Zakaj je to potrebno? Ker vsaka generacija deluje drugače. Mladi funkcionirajo drugače kot starejši ali kot tisti, ki so pred odhodom v upokojitev. Drugače komunicirajo, imajo tudi drugačen stil življenja (lifestyle).
Vsaka generacija ima svoje potrebe in hkrati različne motivatorje. Kar deluje pri generaciji Z, ne bo delovalo pri generaciji X in obratno. Zato se je potrebno posvetiti tudi primerni izbiri motivatorjev. Če bodo ti pravilno izbrani, bodo zaposleni imeli motiv, da ostanejo in ne bodo imeli potrebe po menjavi službe. S tem je organizacija tudi stabilnejša, saj obdrži ključne kadre.
Kaj so to motivatorji in kaj je to motivacija pa v prihodnjem blogu.
